Naša šola je vključena v program EKOŠOLE in je v preteklem šolskem letu pridobila zeleno zastavo.

V preteklem šolskem letu smo v programu Ekošole sodelovali s šestimi projekti, kar štirje pa so bili tudi nagrajeni, na kar smo ponosni tako mentorji, kot učenci in tudi gospa ravnateljica, seveda, in kar tudi pomeni, da smo delali dobro.

Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Vsako leto najuspešnejšim šolam podeljujemo mednarodna priznanja – zelene zastave. To je tudi edino javno in mednarodno priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji FEE (Foundation for Environmental Education). V program Ekošola so vključene slovenske vzgojne in izobraževalne ustanove: vrtci, osnovne in srednje šole, centri šolskih in obšolskih dejavnosti ter domovi. V program se lahko vključi ustanova kot celota (vzgojitelji, učitelji, učenci, vodstvo šole, svet šole, svet staršev in predstavniki lokalnih oblasti).   Temeljna načela delovanja programa Ekošola Osnovno načelo delovanja programa Ekošola je, da bodo otroci, učenci in dijaki kmalu v prihodnosti  vplivali in sprejemali pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja. Skozi dejavnosti v programu postajajo ambasadorji za uresničevanje trajnostnega razvoja ter vplivajo tudi na obnašanje odraslih ter spreminjajo njihove vzorce ravnanja.   Program Ekošola je šola za življenje, zato v njem uresničujemo naslednja načela: skrb za človeka vključuje varovanje zdravja, izgradnjo medsebojnih odnosov ter skrb za okolje in naravo, okoljska vzgoja je sestavni del ciljev in vsebin vsakega predmeta v izobraževalnem programu, naravoslovne dejavnosti povezujejo cilje in vsebine med predmeti, vrednostni cilji so sestavni del življenja šole, dejavnosti  mladih so odraz ustvarjalnosti, novih idej in konkretnih akcij oziroma projektov, vzgojno delo znotraj šole je celovito in povezano z lokalno skupnostjo in odločevalci, prihodnost je v povezovanju mladih med državami Evrope in sveta.   Cilji programa Ekošola Glavni cilj slovenskega programa Ekošola je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje in naravo postane del življenja.Drugi cilji so: uvajati vzgojo in izobraževanje za okoljsko odgovornost, spodbujati in večati kreativnost, inovativnost ter izmenjavo idej, učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija) povezovati okoljska vprašanja z ekonomskimi in socialnimi, razvijati pozitivne medsebojne odnose sodelovati pri preprečevanju in odpravi revščine, vzgajati in izobraževati za zdrav način življenja v zdravem okolju, povezovati ekošole v Sloveniji, EU in širše.   Ekošola bogati čustvene vezi otrok in mladih do narave. Uči jih spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Učencem in učiteljem daje priložnost, da znanje, ki ga pridobijo pri pouku, uporabijo v vsakdanjem življenju v šoli in izven nje. Za izpeljavo ciljev okoljskega izobraževanja izbira zanimive metode dela ter učencem pomaga uporabiti znanje, ki so ga osvojili pri pouku, za reševanje vsakdanjega življenja.   (povzeto s spletne strani www.ekosola.si)

V letošnjem šolskem letu bomo v programu Ekošole sodelovali z še več projekti, kot prejšnje leto:

• Voda – naše bogastvo (mentor: Martin Pobežin)

Voda je naravna dobrina in je nujen pogoj za življenje na Zemlji. Podobno kot v večini evropskih držav, si tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno direktivo o vodah prizadevamo, da zaščitimo in izboljšamo kakovost vode. Prednostna naloga je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Projekt Voda – naše bogastvo je namenjen temu, da skozi različne aktivnosti učenci raziskujejo vodna telesa v svoji okolici in spoznavajo pomen vode za življenje.

• Odpadkom dajemo novo življenje (mentorica: Jerneja Borovnik)

Učenci bodo skozi projektne aktivnosti spoznajo pomen ločenega zbiranja odpadkov ter krogotoke za odpadne materiale iz vsakdanjega življenja. Skozi različne aktivnosti bodo spoznali sestavo različnih vrst embalaže ter vire iz katerih je embalaža pridobljena. Kar pa je učencem najbližje, iz odpadne embalaže bodo izdelali nove izdelke, pokvarjene bodo popravljali, obnavljali, zbirali bodo star papir, pripravili koške za ločeno zbiranje papirja, lesa, kovin…, ozaveščali bodo sošolce…

• Eko-paket (mentorica: Nataša Jokan)

Projekt Eko-paket spodbuja in izobražuje o pravilnem ravnanju z odpadno kartonsko embalažo za mleko in sokove (KEMS oziroma odpadna embalaža Tetra Pak) ter njenem recikliranju in krožnosti. S pravilnim zlaganjem, ločenim zbiranjem in odlaganjem odpadne KEMS v rumeni zabojnik ali rumeno vrečo za odpadno embalažo ali odpadno plastiko omogočimo njeno recikliranje in izdelavo novih izdelkov. Tako ohranjamo naravne vire, še posebej les.

V KEMS so pakirana različna tekoča živila in izdelki, ki jih vsakodnevno uporabljamo v šoli, doma, v službi, na poti in drugje. Učenci bodo spoznali, kako je sestavljena KEMS, kako jo pravilno zlagamo, ločujemo in odlagamo, kje konča KEMS, ki je ne zberemo in odložimo v ustrezni zabojnik ter zakaj to ni dobro, kako in kje se reciklira odpadna KEMS ter kateri novi izdelki nastanejo po recikliranju odpadne KEMS.

Preko različnih praktičnih aktivnosti bomo učence  izobraževali in ozaveščali o pomembnosti ločenega zbiranja in odlaganja KEMS v šoli, doma in lokalni skupnosti ter o recikliranju KEMS.

• Mlekastično! Izberem domače (mentorica: Tanja Strgar Kodrič)

V projektu raziskujemo in ugotavljamo pot mleka od kmetije do kozarca ter svoje ugotovitve predstavimo na različne načine. V ospredju so teme in vprašanja o tem, kako pridobivamo slovensko mleko, kako je poskrbljeno za krave mlekarice, kdo so slovenski pridelovalci mleka, kakšen je pomen in vpliv lokalne samooskrbe z mlekom ter o skrbi za živali. Pot mleka od kmetije do krožnika povezujemo tudi z drugimi trajnostnimi vprašanji, kot je embalaža, transport in odgovorna poraba.

• Znanje o gozdovih (mentorica: Anja Pristovnik)

Slovenija je dežela gozdov. Z njim je prekrite okoli 3/5 površine, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. S programom LEAF – znanje o gozdovih želimo učence seznaniti o pomembni vlogi gozdov v našem življenju. Z znanjem o gozdovih bomo poskusili vzpodbuditi učence k uporabi gozda in ceniti vse čudovite stvari, ki nam jih gozd daje, od lesa, ki ga uporabljamo, do kisika, ki ga dihamo.

• Ekobranje za ekoživljenje (mentorica: Jasmina Šket Mijatovič)

Projekt EKOBRANJE ZA EKOŽIVLJENJE na najučinkovitejši način krepi ekološko zavest z močjo knjige. Zaradi široke naravnanosti projekt  nudi veliko možnosti za kreativnost. Vzpodbuja učence k branju literature z ekološko tematiko

CILJI:

S prebiranjem literature z različnimi ekološko obarvanimi temami med učenci:

• spodbujamo pozitiven odnos do branja,
• spodbujamo individualno kreativno mišljenje,
• razvijamo pozitiven odnos do okolja,
• spodbujamo aktivno vključevanje v okolje,
• spodbujamo različne aktivnosti z ekološkimi vsebinami,
• spodbujamo medpredmetno povezovanje,
• spodbujamo ustvarjanje konkretnih izdelkov (risba, plakati, zgodbe, pesmi, spisi …)
• Ne zavrzi oblek, ohrani planet! (mentorica: Tina Dragovan)

Kaj storiti z oblačili, ki jih ne potrebujemo, da bodo koristno uporabljena? Kako poteka predelava oblačil in zakaj ne smejo končati na odlagališču odpadkov? Kako izgleda modna revija iz rabljenih ali predelanih oblačil? O vsem tem in še več se bomo spraševali z učenci, obenem pa bomo spoznavali glavne korake odgovornega ravnanja z rabljenimi in odsluženimi oblačili, spodbujali dogodke za izmenjavo in izposojo ter podarjanje ali popravila in predelavo oblačil ter strmeli k premišljenem in odgovornem nakupovanju oblačil.

• Misija: Zeleni koraki (mentorica: Jasmina Baroš Krumpak)

Učenci bodo spoznali pomen izbire okolju prijaznejšega načina prevoza, kot so kolo, javni prevoz, skiro, električno kolo in hojo. Z izbiro okolju in zdravju prijaznejšega načina prevoza bomo tako zmanjševali izpuste toplogrednih plinov, skrbeli za tehnične izboljšave in skrbeli za veliko gibanja. Ozaveščali bomo o pomenu varnosti v prometu ter povezovanja med posamezniki in skupinami. Učenci bodo spoznali, da lahko z manjšimi, posameznimi ukrepi prispevajo k zdravemu in bolj čistemu okolju.

• Hrana ni za tjavendan (mentorica: Gabrijela Ploj Zavšek)

Hrana, ki jo zavržemo, predstavlja zavrženo vodo, energijo in naravno bogastvo. Zato moramo iskati rešitve, da bo odpadkov čim manj – tudi na področju prehrane. V okviru projekta bomo na šoli vodili dnevnik zavržene hrane in težili, da bo le-te čim manj. Zbirali bomo recepte babic in dedkov za pripravo jedi iz nepriljubljenih živil, ustvarjali bomo nove recepte, iskali rešitve za zmanjšanje količine zavržene hrane in možnost povečanja priljubljenosti zavrženih obrokov in živil, ter svoje ugotovitve in rešitve predstavili s pomočjo stripov, plakatov, kolažev, fotografij, videoposnetkov (reportaže, oddaje, videospote, intervjuje ..) …

• Šolska vrtilnica (mentorica: Nina Tanko)

Rastline so tesno povezane z drugimi organizmi, za človeka pa imajo izreden uporabni in gospodarski pomen. Rastline nam predstavljajo vir hrane, pijače, uporabne pa so tudi v kozmetiki, pri izdelavi oblačil, navsezadnje so rastline pomembne tudi kot gradbeni material (les), kurivo in gorivo. Rastline pa predstavljajo tudi estetki vidik. V tem šolskem letu bodo učenci skrbeli za vrt, spoznavali različne rastline in njihov pomen za nas. Z urejenim vrtom bodo prispevali k boljšemu in lepšemu izgledu šolskega okoliša.

• Krožnost je naša priložnost (mentorica: Tjaša Kos Strašek)

Na svetu proizvajamo preveč novih izdelkov. Znotraj pouka bomo konkretno spoznali krožno gospodarstvo, kot proces zmanjševanja vpliva izkoriščanja naravnih virov, ki se usmerja v ponovno uporabo, recikliranje in popravilo izdelkov. Pri pouku bodo učenci spoznali, da je recikliranje nujen predpogoj za oblikovanje procesa krožnega gospodarstva. Snovali bomo tudi nov izdelek, kar se začne pri načrtovanju, oblikovanju in izbiri materialov.

• Altermed (mentorici: Simona Sajko in Jerneja Borovnik)

Skozi celo leto se bodo izvajale različne aktivnosti, ki bodo temeljile na poudarjanju zdravja (zdravi in uravnoteženi prehrani, telesni aktivnosti, medsebojnih odnosih, varnem okolju). Z učenci bomo sodelovali tudi na sejmu Altermed v Celju, kjer bomo predstavili svoja znanja na temo »Zdrava hrana in prehrana ter trajnostni razvoj: izziv današnjega časa«, na kar se bomo morali dobro pripraviti, veliko postoriti in se naučiti in zato pošteno zavihati rokave.

Naše delo bo povezano s tehniškimi in naravoslovnimi dnevi, izvajalo se bo v okviru ur likovne umetnosti, ur tehnike in tehnologije, delovne vzgoje, glasbene umetnosti, naravoslovja, OPB, interesnih dejavnosti…

Učenci bodo raziskovali, se učili, izdelovali in ustvarjali na teme, ki so povezane tako z učnimi vsebinami, kakor tudi z našim vsakdanom. To vsekakor je šola za prihodnost!

Če pa so ideje všeč tudi vam, staršem, skrbnikom, rejnikom, pa vas vljudno vabimo k sodelovanju v naših projektih.

Na naši spletni strani boste lahko spremljali dogajanje in rezultate dela vaših otrok, iz prve roke pa izveste več kar ustno, saj otroci radi povedo, kadar se jim zgodi kaj lepega, novega, kadar kaj odkrijejo in se zanimivega naučijo.

Odbor Ekošole