Naloga fizioterapevta pri delu z otroci je prepoznavanje otrokovih gibalnih težav oziroma kakršnega koli odstopanja od normalno potekajočega gibalnega razvoja otroka. Ključnega pomena je izvajanje kakovostnih fizioterapevtskih individualnih obravnav, prilagojenih vsakemu otroku posebej, glede na njegove zmožnosti in težave, ki jih ima. Obravnava otroka temelji na celostnem pristopu, saj fizioterapevt upošteva otrokov čutno-gibalni, kognitivni in socialni razvoj.

Da je fizioterapija pri otroku potrebna kažejo težave, ki se v razvoju otroka ponavadi pokažejo kasneje, prisotne pa so lahko že prej. Največkrat se pokažejo v obračanju stopal na noter ali na ven, opazimo lahko nazaj potisnjeno medenico, težave s hrbtenico, ploska stopala, splošno slaba telesna drža in nižji mišični tonus (hipotonija), asimetrija telesa (stalno prisotna med levo in desno stranjo telesa) ter različne težave s kolki (displazija kolkov) in bolečine. Fizioterapevt pred pričetkom individualnih obravnav opravi fizioterapevtsko oceno drže otroka. To pomeni, da otroka opazuje pri njegovem spontanem gibanju, nato pa sledi še testiranje raznih refleksov in reakcij, testiranje in ocena mišičnega tonusa, ter občutenje otrokovega gibanja.

Cilj fizioterapije je voditi in usmerjati otroka skozi njegov čutno-gibalni razvoj, da bi dosegel samostojnost v gibanju ob čim manjšem vplivu patološke simptomatike. Izboljšati želimo tonus drže in aktivnost mišic celega telesa. Poudarek je zato predvsem na kakovosti gibanja, kar dosežemo tako, da poskušamo otroku dati občutek pravilnih gibalnih vzorcev, pravilne drže in izvedbe vaj (vadba skozi igro, vadba ravnotežja, vadba za pravilno telesno držo, pasivno in aktivno-asistirano razgibavanje, vadba proti uporu, vadba za mišično moč). Vse to, pa se za otroka zaradi prisotne patološke simptomatike lahko izkaže kot zelo zahtevno.

Sara Šket, dipl. fiziot.